Na 3. Bogdanovih dnevih bomo pozornost usmerili k odraščajočim, ki se soočajo s čustvenimi motnjami, in sicer na samomorilno in samopoškodbeno vedenje. Program je primeren za vse, ki se pri svojem delu srečujejo z odraščajočimi in njihovimi starši.

V večini držav je samomor drugi najpogostejši vzrok smrti mladih med 14. in 19. let. V Sloveniji v tem odbdobju 44% srednješolcev razmišlja o samomoru. Pomembno je, da strokovni delavci dovolj zgodaj prepoznamo znake depresivnosti in skupek rizičnih dejavnikov, ki vodijo vanj. Ob skrb vzbujajočem podatku se soočamo tudi s problematiko samopoškodbenega vedenja, ki se mu lahko pridružijo druge čustvene motnje. Ob primernem in pravočasnem strokovnem ukrepanju je motnja ozdravljiva.

Porajajo se vprašanja, kako odraščajoče podpreti, kdaj so odstopanja dovolj velika, da je delovanje nujno. Da bi znali odgovoriti na slednja vprašanja, je pomembno, da poznamo običajni potek psihološkega razvoja na poti v odraslost. Temo bo predstavila specialistka klinične psihologije dr. Petra Lešnik Musek, zaposlena na Pediatrični kliniki v Ljubljani. Problematiko samomora in samopoškodbenega vedenja bo osvetlila specialistka psihiatrije Julija Kržišnik, ki ima izkušnje pri delu tako z otroki in mladostniki kot odraslimi.

V popoldanskem delu bomo čas namenili izmenjavi izkušenj in dilem povezanih s samomorilnim in samopoškodbenim vedenjem. Delavnico preprečevanje samomorilnega vedenja bo vodila psihologinja asist. Tina Podlogar, delujoča na Inštitutu Andreja Marušiča – Slovenskem centru za raziskovanje samomora in na UP FAMIT, Oddeleku za psihologijo. V okviru doktorske naloge raziskuje doživljanje psihoterapevtov pri delu s samomorilnimi klienti. O premoščanju samopoškodbenega vedenja pri mladih bo govora v vzporedni delavnici, ki jo bo vodil gost iz Izraela, specialist klinične psihologije ter specialist za področje psihologije izobraževanja ter ekspresivno umetnostno terapijo, dr. Avi Goran Bar.

Soočanje z opisanimi težavami od strokovnega delavca zahteva dovolj umirjenosti, strokovne presoje in moči. Po raziskavah ima čuječnost številne koristi za posameznika: izboljšanje splošnega počutja, večja kvaliteta življenja, občutje notranje mirnosti, zmanjšanje doživljanja stresa, tesnobnosti, depresivnosti, izboljšanje medosebnih odnosov (tudi stika s klienti), v poklicih pa je v ospredju tudi možnost učinkovite skrbi zase. V delavnici bomo spoznali nekaj teoretičnega ozadja in praktičnih vaj čuječnosti, ki so lahko v korist pri delu s klienti kot tudi pri skrbi zase. Delavnico bo vodila psihologinja in učiteljica čuječnosti mag. Maja Bajt.